Neizživeto hrepenenje, Jože Gorjup 1907

Brezplačna dostava - za nakup nad 30.000 SIT


		Vsebina vozička/košarice

		Na blagajno/zaključek nakupa

Iskanje:

Po naslovu/avtorju
Po kratkem opisu Po podrobnem opisu
Podrobno iskanje

IZBERITE PODROČJE


Založniki

	• Primus • LUD Literatura • Samozaložniki • Eno • Gnostica • Katarina Zrinski • Star Elysium • LUD Šerpa • Založba Narava • ZKD Murska Sobota • Vsi založniki...


Uporabno

	• Darilni boni • Posebne ponudbe


Pomoč

	• Povpraševanje • Pogoji poslovanja • Plačilni pogoji • Reklamacije • Dostava blaga • Kako kupovati • Pogosto zastavljena vprašanja • O enakupi.com • Pozabil(a) sem geslo

knjigarna.enakupi.com :: Umetnost :: Neizživeto hrepenenje, Jože Gorjup 1907 - 1932

Verzija za tisk

Neizživeto hrepenenje, Jože Gorjup 1907 - 1932

Neizživeto hrepenenje, Jože Gorjup 1907 - 1932

Podrobnosti

Redna cena: ~~20,00 €~~

Spletna cena: 18,60 € (4.457,30 SIT)

Vaš prihranek: - 1,40 €

Rok dobave: 1-5 dni (iz zaloge)

Teža paketa: 0.58 kg

Količina

V voziček

Kupi izdelek

-7%

PODROBEN OPIS IZDELKA : Neizživeto hrepenenje, Jože Gorjup 1907 - 1932

V kostanjeviški Galeriji Božidarja Jakca so novembra 2007 obeležili stoletnico rojstva umetnika, ki je zapustil sploh prvi opus, s katerim so se celostno ukvarjali, kostanjeviškega domačina Jožeta Gorjupa (1907–1932), slikarja, freskanta, grafika in tudi kiparja z izjemno kratko, meteorsko biografijo, ki je v ljubljanskem Leonišču umrl pri le petindvajsetih.

Opus, po katerem je znan, je ustvaril v le sedmih letih, pri čemer gre za čas, ki ga je večinoma še zaznamovalo šolanje. Znano novomeško pomlad – prve likovne pobude je našel pri zgodnjih grafikah Božidarja Jakca – je doživel še v gimnazijskih klopeh, pozneje pa je vpisal kiparski študij na zagrebški likovni akademiji, diplomiral pa je šele leta 1930 na akademiji v Firencah.

Usmeril se je v profano, arkadijsko motiviko, za sintezo njegovega dela pa označujejo pozno poslikavo prezbiterija v cerkvi sv. Miklavža v rojstni Kostanjevici iz leta 1932. Njegova zapuščina oziroma stalna zbirka njegovih del v kostanjeviški Galeriji Božidarja Jakca je postala z jubilejno razstavo dr. Andreja Smrekarja znova aktualna, katalog razstave pa je izvrstna umetniška monografija, ki tega umetnika lepo predstavlja.

Podatki o knjigi:

Trda vezava, 21,5 x 30,2 cm
91 strani
Založnik: Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki
Leto izida: 2007
ISBN: 978-961-6684-02-6
UDK: 75

Knjiga: Neizživeto hrepenenje, Jože Gorjup 1907 - 1932

Področje: Umetnost

Ključne besede: umetnost, slike, risbe, Jože Gorjup, razstave, katalogi, slovensko slikarstvo

O knjigi so zapisali ...

Delo, 27.12.2007

Neizživeto hrepenenje Jožeta Gorjupa (1907–1932)

Stoletnica rojstva Jožeta Gorjupa (1907-1932), slikarja, kiparja in grafika iz Kostanjevice na Krki odmeva, kot se za zelo nadarjenega umetnika spodobi. Na vabilu za slovesnost v kostanjeviški cerkvi in zatem v Lamutovem likovnem salonu smo dobili prilepljeno znamko s podobo Gorjupove slike Florentinka iz leta 1930, to je triindvajset let starega slikarja. Že to pove veliko, še več pa dejstvo, da je ves zelo sklenjen, enovit, čeprav razvojno že razviden opus ustvaril komaj do petindvajsetega leta starosti, ko je spričo verjetno nespretne operacije sinusov za posledicami vnetja umrl. Še eden, ki smo ga izgubili, pa bi lahko ustvarjal vsaj še petdeset let.

Direktor Galerije Božidarja Jakca Bojan Božič je poudaril Gorjupovo poslikavo kostanjeviške cerkve svetega Miklavža leta 1931; takrat je bil že znan domačin slikar, grafik in kipar. To delo je eno izmed zadnjih njegovih del, napoved in upanje na preporod slovenskega monumentalnega slikarstva, njegovo slovo in popotnica na neki drugi poti. Gorjup je ime Kostanjevice s svojo likovno izpovedjo ponesel v svet. S svojimi deli je dolgo po smrti opozoril na talent, velik opus in izpovedno moč. Večino del danes hrani likovna zbirka v Kostanjevici, kar pomeni umetniku trajni spomenik.

Obletnica opozarja na odnos sredine do umetnika nekdaj in danes, na izredno bogato umetniško zapuščino, ki gotovo ni vsa Gorjupova ustvarjena, se je pa po spletu srečnih okoliščin ohranila in bila tako rekoč obujena iz blata in pepela.

Posebej so ta sporočila in impulzi postali poglobljeni v petdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je Lado Smrekar s sodelavci zastavil novo podobo kraja, ko se je njegovo ime, Kostanjevica na Krki, vse bolj povezovalo s kulturo, gledališčem, koncerti, nastajanjem likovnih zbirk, občasnimi razstavami, začenši z Gorjupovo galerijo v osnovni šoli in Formo vivo in končno z ustanovitvijo Galerije Božidarja Jakca. Vsa ta umetniška zapuščina in povezava s kulturo Gorjupovega rojstnega kraja narekujeta in zahtevata poglobljeno nadaljnje raziskovanje, vrednotenje in predstavljanje umetnikovega opusa. Fragmenti so razpršeni, v petdesetih letih, odkar se stroka intenzivno ukvarja z umetnikon, pa jih je zbranih kar nekaj.

Kaj vsakdo naredi do svojega petindvajsetega leta?
Dr. Andrej Smrekar, avtor razstave in predsednik sveta Galerije Božidarja Jakca, je ob predstavitvi razstave Jožeta Gorjupa v kostanjeviški cerkvi sv. Miklavža in ogledom v Lamutovem likovnem salonu med drugim omenil Gorjupovo mladost, saj je umrl star le petindvajset let in deset dni! Danes pa ga poznamo in cenimo predvsem kot likovnega umetnika, slikarja, kiparja in grafika. Stoletnica je priložnost, da se vsakdo pri sebi vpraša, kaj je storil do petindvajsetega leta, pa mu bo takoj jasno, kdo je Gorjup bil in kaj je obetal. Bil je poseben človek v vsakršnem pomenu besede. Domačini bi namignili, da je bil celo malo čudaški. Kakšen je bil in kako je živel? Žal tega vprašanja niso pravočasno zastavili živim pričam (Gorjup je umrl že leta 1932), če pa so, niso zapisali njihovih odgovorov. Danes se znajdemo v zadregi, ko skušamo izrekati sodbe o njem in njegovem delu, pa se nam zbrana evidenca prepogosto izkaže kot premalo natančna in zaradi prehitrih sklepov celo zavajajoča.
Tragedija, a brez tragičnega življenjskega občutja.

Gorjupovo življenje in delo sta zaznamovana s tragedijo. Smrekar pa je poudaril svoje prepričanje, da umetnik sam ni doživljal življenja s takim občutjem; tragedija je prišla nenadoma, v zadnjem mesecu njegovega življenja, ko mu je bolezen prekinila vse velike načrte, zaprla svetle vizije in ga položila v prezgodnji grob. To je bila njegova osebna tragedija. Druga tragedija pa je zadela njegovo delo, za katerega je izgoreval in na kocko stavil prav vse. Dobrega četrt stoletja po njegovi smrti je že skoraj kazalo, da bo večina njegovih sledi izginila z obličja sveta. Nikogar ni bilo, ki bi mogel urediti njegovo zapuščino, celo freske v cerkvi so za las ušle uničenju; po srečnem naključju, kajti bomba, ki je zadela cerkev, ni eksplodirala! Sredi petdesetih let pa je po zaslugi Gorjupove matere, sestre Jelice in drugih sorodnikov in prijateljev njegov likovni opus začel dobivati novo domovanje, ki danes pomeni institucionalno varstvo in skrb.

Iz Gorjupa ne želijo napraviti velikega umetnika
Iz Jožeta Gorjupa v Kostanjevici ne poizkušajo napraviti velikega umetnika, a mu želijo dati primerno mesto v slovenski likovni umetnosti in ta korak je bil v veliki meri v zadnjega pol stoletja že storjen. To je zelo pomembno strokovno vprašanje, ni pa pri osebnosti Jožeta Gorjupa najpomembnejše. Gorjup je bil prvi pograditeljih srednjeveških in baročnih spomenikov, ki je Kostanjevico postavil na slovenski zemljevid. Njegovo delovanje je bilo v marsičem nadaljevanje društvenega življenja ob koncu 19. in začetku 20. stoletja. V njem je nasledil pogoje za spodbujanje tedaj mlade generacije, ki je je v Kostanjevici kar nekaj bilo; k skupnim projektom in ciljem.

Gorjup je že kot maturant, star osemnajst let, leta 1925 zrežiral Veroniko Deseniško Otona Župančiča. To dramsko besedilo je izšlo samo dve leti poprej izpod peresa ne samo našega vodilnega literata, temveč hkrati direktorja Slovenskega narodnega gledališča, ki je obljubil obiskati premierno predstavo. Zakaj ni prišel, ne vemo. Ta primer pa nam nazorno pokaže, iz kakšnega testa je bil Gorjup in kako je presegel raven siceršnjih društvenih kulturnih dejavnosti.

Gorjup je s svojim delovanjem povezal središče z obrobjem. Želel si je stika z največjimi ustvarjalnimi duhovi. Bil je aktualen in je na primer posegel po sveži poeziji Srečka Kosovela. Likovni razvoj obsega vsega slabih sedem let, od prve risbe s svinčnikom in lesorezov po Jakčevem vzoru do fresk v cerkvi, ki so še danes drzne in pričajo o umetnikovi svobodi, tako do človeka kot do religije in namembnosti cerkvenih prostorov.

Gorjupa bi bilo treba predstaviti v soodnosu do vseh drugih njegovih sodobnikov, pa tudi nekaterih tujcev, zlasti kroga okrog zagrebške akademije in zatem Firenc, kjer se je šolal. To nas še čaka!
Marijan Zlobec

Ocena izdelka


OCENITE IZDELEK


Vaša ocena

Vaš voziček

	Voziček je prazen

Vsebina vozička/košarice
Na blagajno/zaključek nakupa

Pišite nam

•  Imam vprašanje
•  Zanima me
•  Želim prejeti ponudbo

KONTAKTNI OBRAZEC »»

Iz naše ponudbe

PLAČILNE METODE
• Z gotovino po povzetju
• Plačilo po predračunu
• S kreditno kartico
• Plačilo z MONETO
• Ob osebnem prevzemu

Podrobnosti

Prijava uporabnikov

Uporabnik

Geslo

Registracija novih uporabnikov

Pozabil(a) sem geslo

Onemogoči Javascript.


Naj prodajani

	1. Cigani, Vincenc Dušan Mokronoški

Novosti, akcije, ...

28-05-2007
Vražji zakonci ... podrobnosti

Bodite obveščeni, kdaj v trgovini poteka kakšna akcija ter kupujte izdelke še bolj ugodno in poceni ...

ENAKUPI je registrirana blagovna znamka podjetja 1A INTERNET d.o.o.

Trgovina je del spletnega nakupovalnega centra enakupi.com